Očem si, kar skopuhu je denar, rokam, kar je kiparju marmor bel, v objemu strela, ogenj in vihar, kot harmonija si za vsak napev. Vsemu uprem se, le skušnjavi ne, a zmotne bližnice so do spoznanj, razen resnice si mi dala vse, in vzela vse si, razen sanj. Zabloda moja v modrih kavbojkah, omamna hči teme, jaz svetlobe sin, življenje moje v mojih je rokah, kličem veter, šel bom z njim drugam.