Kadar jaz sem čisto sam, Gledam ko zahaja dan, Ko se misli mi podijo, Kdo ve kje. Skozi okno zrem z željo, Da mi krila zrastejo, Da zaplavam kakor ptica Pod nebo. Kril še dolgo ne dobim, Naj si še tako želim, In vsak polet Končal bi se slabo. Toda v upanju živim, Da nekoč res poletim Više, kot oblaki so, Kot vidi oko. Rože so zaspane vse Zdavnaj se povesile, Mene noč že nežno boža Po očeh. V upanju zdaj sanja vse Čaka, da se dan prične, Dan, ki večen bo za vse, Ki to si žele.