Požrite me, če me lahko tja noter, v vaše dobro srce naj vam po stenah nalepim tapete zlobe in laži požrite me, če me lahko da se vam zataknem v mehko grlo naj vam razbijem možgane sivo skorjo, belo jedro A: S tranzistorji v rokah spijo povsod po parku usnjeni nedeljski ljudje: NK Maribor za pijano srce domov odhajajo v prvem mraku pijani od šnopsa- čebule te preklete mladosti minule so vojaške čevlje obule B: Čisto drobna majhna v gostilni živi za šankom se ljubi in v kuhinji spi v glavi nosi domačijo in delavske roke na riti in povabila za temen vogal najlepše je to, da ji nikoli ne bo žal življenja