Prizori za zavesami, Ki nudijo zvečer jih okna, V naši ulici so takšni Kot povsod drugje. Mož sedi v kuhinji, Prebira časopis, Sin ob njem uči se, piše In radira in sprašuje. Mama živčno kuha, se obrne, S prstom mu zažuga, A ob njih družina druga Mirno gleda televizor. Upokojenca sedita, Ona plete, on posluša radio, Vrti postaje in nenehno z glavo maje. Poročila so - kot vedno, Novice slabe ga jezijo, Žena ga pogleda, se nasmehne, Vstane, ga objame. Majhna družba veseli se In popiva in prepeva, A pod njimi dekle uči se, Dolgo v noč bo luč prižgana. Mlada dva ljubkujeta se, Vsa ljubezni sta predana, A nad njima ženska srednjih let Sameva in sanjari. Stanovanje mlade žene, Ki jo mož pijan pretepa, A na drugi strani stene, Otroci tiho se igrajo In v podstrešnem stanovanju Ni luči, le zvok kitare Pravi nam, da nekaj tare Mladega poeta. Zunaj se je že stemnilo, Povsod se spuščajo rolete In vsi si le želijo Mirne in spokojne sanje. Ob stanovanju stanovanje - Majhne kletke brez izhoda, Le ta okna kot oči Utrujene vsakdanjosti. Prizori za zavesami, Ki nudijo zvečer jih okna, V naši ulici so takšni Kot povsod drugje.
